Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni!Več na strani: […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni!Več na strani: […]

Finžgarjeva galerija, 2. marec ― Vabljeni! Več na strani: https://zupnija.trnovo.info/dogodek/otvoritev-likovne-razstave-dore-in-andreja-cerneta/ zupnija.trnovo.info OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE DORE IN ANDREJA ČERNETA Vabljeni na otvoritev likovne razstave Dore in Andreja Černeta, ki bo v četrtek, 6. marca ob 18. uri v Finžgarjevi galeriji. Glasbena spremljava: Nia Prosen Najini pogledi, Dora in Andrej Černe Po devetnajstih letih se Dora in Andrej vračata v … nadaljujte z branjem
Ana Sluga: Pozabljeni pogovori

Ana Sluga: Pozabljeni pogovori

Hiša kulture v Pivki, 2. marec ― osebna razstava Ana Sluga: Pozabljeni pogovori7. – 28. 3. 2025 otvoritev 7. 3. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Ana Sluga je vizualna umetnica, ki deluje v glavnem kot slikarka, ustvarja pa tudi na področju videa in fotografije. Njeno slikarstvo se napaja iz tokov druge polovice 20. stoletja, predvsem poparta, kar izkazuje z značilno ploskovno formo, jasno obrisno risbo in večinoma čistimi barvami, poenostavljanjem in sintetiziranjem realnih oblik, približanimi izrezi, vključevanjem vzorcev in znakov ter uporabo pripomočkov splošne rabe, kot so spreji in za umetnico specifični soboslikarski valjčki. Popartistična forma ima subjektivno obarvano vsebinsko strukturo, saj umetnica v svojih delih raziskuje vprašanja, povezana z identiteto, osebno zgodovino, družinsko arheologijo, socialnimi razmerji in vsakdanjimi situacijami, skozi to subjektivno kukalo pa pogosto odpira vpogled v splošna družbena stanja in probleme. K obravnavanim vprašanjem običajno pristopi s humorjem in (samo)ironijo, zato njena dela kljub resni tematiki na splošno preveva sproščenost, živahnost in svetloba. Na razstavi umetnica predstavlja svoje najnovejše slike, izbrana dela na papirju iz cikla Pasivni torzo in serijo grafik, ki je nastala v grafičnem ateljeju Hiše kulture. Gre za reprezentativna dela iz ciklusa, ki ga umetnica ustvarja v zadnjem času, od leta 2021 dalje. V teh delih zavzema osrednje mesto ženska figura. Postavljena je pred nevtralno ozadje, ki je monokromno ali prekrito z vzorci, narejenimi s soboslikarskimi valjčki. Odeta je v oblačila in obdana s predmeti v nelogičnih in časovno neskladnih sestavih, kar še dodatno poudarja naslikani kolaž, ki mestoma prekriva figuro. Njen obraz nikoli ni izrisan, zato pa komunicira s kretnjami in držo telesa. Očitno je ujeta sredi nekega opravila ali situacije, ki spričo vrzeli in nekonsistence v pripovedi ostaja nejasna. V skladu z navedenim slike preveva vzdušje, kjer se reminiscence na neko nedoločno, nostalgično in domačno preteklost sple
MIRKO RAJNAR: KOPRENA SVETLOBE IN BARV

MIRKO RAJNAR: KOPRENA SVETLOBE IN BARV

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. marec ― Razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja povzema bistvo njegovega umetniškega creda. Slikarski opus tega znanega prekmurskega ustvarjalca je namreč od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je odmaknil od svoje precej temačne, z ekspresionizmom prežete figuralike, zelo konsistenten in usmerjen v lirično abstrakcijo, kjer prevladujeta mehkoba barv in svetlobe. Subtilni barvni nanosi ter svetlobni pojavi so zadnjih 25 let ključni formalni gradniki njegovih oljnih platen, s katerimi nam virtuozno približa spokojno vzdušje minimalističnih, zenovsko izpraznjenih pokrajin ter gledalce povabi h kontemplaciji in doživljanju lepote v drobnih, a pomensko bogatih trenutkih. Irma Brodnjak Firbas kustosinja
ANDREJ TROBENTAR: MED NEBOM IN ZEMLJO

ANDREJ TROBENTAR: MED NEBOM IN ZEMLJO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. februar ― Andrej Trobentar ima lastno umetniško poslanstvo. Odkrivanje resnice sveta, odkrivanje resnice stvarstva, odkrivanje resnice sebe. Vse to skozi podobe. Andrej Trobentar je tudi glasbenik, vendar primarno slikar. Trobentar se je v svoji karieri slikarsko preizkušal v različnih slogovnih načinih in izvedbenih manirah, uveljavljeno prepoznavnost pa je dosegel v podobah, ki bi jih uvrstili v polje »abstraktne koloristične metafizike«. S to znanstveno precej neopredeljeno terminologijo bi morda zajeli najobčutljivejši delec umetnikove izpovedi, saj se le ta naslanja na racionalno zgradbo kot je geometrija (strukturni vzorec) a hkrati vzporedno sprošča v emotivno, nerazumsko (nadrazumsko) sfero. Vsekakor je Trobentar v doslednem likovnem delovanju lastno izpolnjeno izrazno moč ujel prav v nefiguralni, fabulativno neopredeljivi, poudarjeno agresivno »barvno napeti« podobi. Abstraktni kolorizem je zelo široko razprta struja likovnosti, ki omogoča brezmejnost izrazne sugestivnosti in izpovednosti. Gotovo pa je pri tem najpomembnejša forma, ki se opira na osnovne elemente vizualnega govora. Barva, ki se v medsebojnih razmerjih na poseben način razvije v urejeno kompozicijo, postane obsežno pripovedna. Sugestivnost slik Andreja Trobentarja temelji predvsem na učinku slednjega. Avtor tu ambiciozno izrablja kompozicijsko skladnjo, ki nastaja na podlagi posebne ritmične postavitve črtno-barvnih elementov v slikovno polje. Ubrano zastavljen in uravnotežen dinamični kompleks barvnih ploskev in linij se zbira v nekakšno optično ogrodje, ki na simbolni ravni preko asociacij ustvarja sporočilnost. V izvedbi abstraktnega slikovnega ekrana je avtorjevo dejanje navidezno povsem stihijsko, izpeljano naključno z vehementno gestualnim nanosom barve. Instinktivno čustveni odziv je sicer pomemben, vendar slikar le navidezno povsem spontano gradi podobo. Ustvarjalčeva vehementnost ni povsem prosta vezi razuma. Avtor premišljeno modulira slikovno okolje, kajti tudi abstraktna podoba mora zagoto
Galerija P74 na umetnostnem sejmu ARCOmadrid 2025

Galerija P74 na umetnostnem sejmu ARCOmadrid 2025

Center in Galerija P74, 25. februar ― Josef Dabernig, Serie A.B.,F., 1987, jeklo, lak, instalacija Secesija, Dunaj Tadej Pogačar, School’s Out, 2005, 47cm x 72cm, kolaž Tadej Pogačar, The New Spring Collection, 1979 5. – 9. 3. 2025 ______ Z velikim veseljem napovedujemo sodelovanje na prestižnem mednarodnem sejmu sodobne vizualne umetnosti ARCOmadrid 2025. Letos predstavljamo dela vrhunskih mednarodno uveljavljenih umetnikov  Josefa Daberniga in Tadeja Pogačarja, ki bodo na ogled na stojnici 7A12 v hali 7. Na sejmu, ki bo na ogled med 5. in 9. marcem 2025 se predstavlja 214 galerij iz 36 držav, od tega 179 v glavnem programu. Galerija P74 je edina slovenska galerija, ki sodeluje na sejmu ARCOmadrid že od leta 2014. Sejem ARCOmadrid sodi med največje in najpomembnejše evropske sejme sodobne umetnosti, predstavlja mesto srečevanja in izmenjave med Evropo in Južno Ameriko. ______ Josef Dabernig (1956) je vizualni umetnik in filmar. Sprva po izobrazbi kipar je leta 1981 diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kasneje pa je svojo umetniško prakso razširil na druge medije: film, fotografijo, besedila in vprašanja arhitekturnega prikaza. Josef Dabernig je znan po svojem raziskovanju družbenih sistemov, vzhodnoevropske arhitekture, konceptualni strogosti in humorju. Za njegovo konceptualno umetniško produkcijo je značilno kontekstualno razmišljanje in strukturno združevanje jezikovnih (ali matematičnih) znakov z vizualnimi znaki. Filme snema od leta 1994. Živi in ​​dela na Dunaju, Avstrija. Tadej Pogačar (1960) je leta 1993 ustanovil P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti, virtualno organizacijo. Kot vzporedna institucija služi kot kritični model za analizo sistemov in institucij v njih. S snovanjem fiktivnih sistemov in vzpostavljanjem fiktivnih institucij Pogačar raziskuje in osvetljuje skrite, zakrite ali prezrte družbene pojave, skupine, prakse
še novic